Strojno prevajanje – kje se je pravzaprav začelo?

Prvo strojno prevajanje na svetu je bilo opravljeno leta 1954, in sicer v okviru tako imenovanega eksperimenta Georgetown-IBM, ko so 60 ruskih stavkov prvič popolnoma avtomatizirano prevedli v angleščino.

IBM-ov eksperiment

Eksperiment je za tisti čas pomenil ogromen uspeh, a s prvim strojnim prevodom se je pojavila tudi prva računalniška napaka v prevodu. Naprava je namreč napačno prevedla rusko besedno zvezo hidravlični oven v vodno kozo! Podjetje IBM je kljub nevšečni napaki v takem načinu prevajanja videlo potencial in leta 1959 se je v njihovih laboratorijih rodilo strojno prevajanje, kot ga poznamo danes.

Strojna prevajalska oprema je vse hitrejša

Dandanes lahko ljudje prevedejo med 1.500 in 3.000 besed na dan, medtem ko je povprečna strojna prevajalska programska oprema zmožna prevesti tudi do 4.000 besed na minuto. A hitrost ni vse, saj strojna prevajalska oprema ne zmore zagotoviti zadovoljivega, kaj šele popolnega prevoda. Takšen prevod namreč zahteva visoko stopnjo inteligence (na ravni človeške), tak računalnik pa trenutno še ne obstaja.

Zadrege predstavljajo pomenske razlike

Predstavljajte si, da bi računalnik naslednji stavek prevedel v angleščino: »Imam mačka, zato ne morem v službo.« Ker ne pozna pomenskih razlik, bi besedo maček prevedel v »cat« namesto pravilno, torej kot »hangover«. Prevod strojnega prevajalnika bi se lahko glasil: »I have a cat, so I can’t come to work« namesto »I have a hangover, so I can’t come to work!«

Človeški prevajalci še vedno najbolj zanesljivi

Prav takšne pomenske razlike so razlog, da strojno prevajanje še precej časa ne bo moglo nadomestiti natančnih in zanesljivih človeških prevajalcev. Če potrebujete kakovosten prevod, strojni prevajalniki za vas ne bodo prava rešitev – obrnite se na dobro prevajalsko agencijo. Lingulini prevajalci bodo vaš prevod pripravili glede na kontekst in s pravimi prevodnimi ustreznicami.