Napačen prevod – 2. del

Prevajanje je proces, ki ga prevajalec obvlada šele z leti trdega dela in pridobivanjem izkušenj. Kljub trudu in dolgoletnemu delu pa vendarle lahko nastane tudi napačen prevod. Zgodilo se je že, da so bile napake tako hude, da so se njihove posledice izražale celo v zgodovini, kot se je to zgodilo v zgodbi o svetem Hieronimu.

Kaj je na Mojzesovi glavi?

Sveti Hieronim, zavetnik prevajalcev, je študiral hebrejščino, da bi Staro zavezo Svetega pisma lahko prevedel iz izvirne hebrejske različice v latinščino. Vsi drugi prevajalci so namreč za svoje prevode uporabljali grško različico. Žal pa je njegov latinski prevod, ki je postal podlaga za stotine prevodov skozi zgodovino, vseboval neljubo napako, ki je še danes precej slavna.

V Stari zavezi je namreč zapisano naslednje: ko se Mojzes vrne z gore Sinaj, njegovo glavo obdaja  »sijaj« ali v hebrejščini »karan«. Ker se hebrejščina piše brez samoglasnikov, je Hieronim »karan« interpretiral kot »keren«, kar pomeni »rogovi« (ali pridevnik »rogat«), in nastal je napačen prevod.

Očitno je, da lahko tudi prevod, pa čeprav napačen, močno vpliva na zgodovino – Hieronimov napačni prevod je bil razlog, da so številni umetniki, med njimi tudi Michelangelo, Mojzesa upodabljali z rogovi. To pa je vodilo do nastanka antisemitskega stereotipa, da Judi pod čepico skrivajo rogove.

Takšnim tveganjem se lahko izognemo z izbiro dobre prevajalske agencije, ki bo zagotovila dober in pravilen prevod.