Prevajanje sodnih aktov

Pri prevajanju sodnih aktov mora biti prevajalec zelo natančen, saj že majhna sprememba pomena lahko povzroči težave z interpretacijo. Upoštevati je treba tudi nekatera pravila, saj je sicer prevod neustrezen.

Overjanje prevodov

Obstaja več vrst prevodov, ki se razlikujejo glede na način overjanja. Katerega je treba zagotoviti za različne priložnosti, je odvisno od predpisov in zahtev ciljne države. Včasih zadostuje že pisni prevod, ki ni pravno veljaven v tujini, če pa boste prevod potrebovali v uradnih situacijah, ga bo moral pripraviti sodni tolmač.

Kdo lahko prevaja sodne akte?

Zaradi strogih pravil pri overjanju tovrstnih prevodov se prevajanja sodnih aktov ne moremo lotiti sami. Prevajalec, ki bo prevedel sodni akt, mora poznati pravno terminologijo, če pa boste prevod v tujini uporabljali v uradnih situacijah, bo potreben sodni prevod. Na sodno overjenem prevodu sodni tolmač s svojo izjavo in žigom zagotavlja, da se izvirnik in prevod ujemata, s tem pa prevod postane pravnoformalno veljaven.

Kdaj potrebujem žig apostille?

Pristnost ali resničnost podpisov in žigov na dokumentih (na primer izjave sodnega tolmača) dokazujemo z apostillo, ki se na listino pripne ali odtisne. Uporabljate jo lahko v državah, ki so leta 1961 podpisale haaško Konvencijo o odpravi legalizacije tujih javnih listin. Če država ni podpisnica haaške konvencije, je treba listino potrditi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu države, kjer boste dokument uporabljali.

Pomembnejši sodni dokumenti

V sklopu sodnih aktov so zelo pomembni tudi pozivi na sodišče, ki jih prejemniki lahko dobijo po pošti. Ti morajo biti napisani v jeziku prejemnika, saj mora ta popolnoma razumeti zahteve, da se izogne sodnemu preganjanju. Še pomembnejši pa so evidenčni dokumenti, ki jih uporabljajo med procesom. Gre namreč za gradiva z dokazi, ki morajo biti ustrezno prevedena, saj lahko potrdijo ali ovržejo primer oziroma tožbo.

Prevod svojih sodnih aktov zaupajte izkušenim prevajalcem Lingule.